sobota, 24. december 2011

Franci Stres

Zazvoni mobi in gor piše Franci Stres. Si rečem, " sigurno me bo vprašal če sem dobil gradivo za JZS ali pa kdo bo prišel kot delegat iz Pirata na skupščino, ki bo v kratkem",....ali.....

......se javim a glas ni bil Francijev....govorila je Simona iz daljave z jokajočim in v presledkih tresočim se glasom.....glava se mi skloni, oči se mi zaprejo, tema,.... kot, da nočem slišat, kar mi Simona razlaga povedat....nočem slišat ne želim......pa vendar, Simoni uspe povedat, da Francija ni več med nami, da nas je danes zapustil......pa rečem tja v tri dni "pa kako, saj so mu rekli uni v belem, da ni še čas",.......ja sem se borila in ni mi uspelo!.......in pol je vse tiho bilo......



Ta fotografija je bila posneta v Rovinju letos, na regati za RC44. In ta dan si rekel Mitji Z., "prosim dej naredi mi kakšno fotko, da bom imel tudi jaz kakšno lepo o sebi"!


Franci, prvič sva se srečala, ko je jadranje v samostojni sloveniji zajadralo z Galebom, ko sem bil v posadki Admirala Štravsa :)......spremljal si mojo jadralsko pot vse od takrat, ko sem se iz Jadra preselil v Jahtni klub Portorož in v bistvu bil tako po tihem najin (Čopi-Margon) novinar. Bil si dober, bil si kritičen a vedno realen. Ni bilo lahko na začetku, ko so začeli prihajat rezultati, pa si si dovolil napisat v tvojem stilu "sreča na strani jadralcev ".....in bil sem jezen nate. Pa čeprav danes dobro vem, da je sreča pomembna.
Pa vendar, ko so rezultati počasi prihajali si nama pisal vrhunske članke! Bil si eden tistih , ki si vedel, čutil kako se bo na tekmi končalo. Kot nekakšen vizionar. Naslove člankov si imel že v naprej pripravljene. Bil si najin pravi promotor v medijih. Podpora sedme sile, ki si jo lahko vsak športnik samo želi.

Porto Alegre, Savannah, Bari,  Melbourne, Sydney, Athene, Medemblik, Hyeres,..... vedno prisoten, vedno pripravljen za najboljši članek. Nikoli ne bom pozabil Zadra!

In to za nič! Vse si naredil iz zadovoljstva.


ZADOŠČENJE GRDEGA RAČKA,....ko si bedel pred računalnikom globoko v jutranje ure in spremljal kako bova odjadrala Svetovno prvenstvo v Braziliji. Ko se je končalo si bil prvi, ki je poklical in čestital. Nikoli ne bom pozabil, ko si mi dejal "vidiš sem ti reku, da gresta na Olimpijado"


Nisem ali nisva bila z Mitjo edina. Ker si imel rad ali bolje rečeno, ker si bil zaljubljen v jadranje si imel rad tudi druge. Ene bolj druge manj, nekatere pa si celo sovražil. Pa vendar si pisal o slovenskem jadranju, o slovenskih jadralcih......kritično, včasih preveč kritično, ampak večkrat dobro..... od vseh najboljše!

Bil si zame edini novinar v sloveniji, ki te je jadranje zanimalo. Z vsem si bil seznanjem, bil si raziskovalen. Nič ti ni zbežalo. Bil si tako na tekočem, da je še meni včasih bilo težko, ko si več vedel o kakšnih jadralski dogotkih, rezutatih kot jaz,....včasih si bil tudi vsiljiv,...včasih,.... pa vendar sem te razumel, ker sem vedel, da imaš rad jadranje.

Imel si tisoč in eno idejo. Pod tvojimi razmišljanji, idejami se je rodila marsikakšna zgodba, ki je odmevala, ki je zažigala. Znal si in upal si si.
Ja, z nekaterimi si šel na nož, tudi z menoj,...in vseeno velikokrat sem ti dal prav,.....in ti vedno bom, ker vem, da si kljub vsemu imel prav. Razmišljal si pozitivno.

Zame si bil vedno na strani dobrih. Tudi takrat, ko so ti tisti, ki si jih imel jadralsko najraje razočarali. Ko so ti nož zabodli v hrbet.
 In bil si razočaran,...
In tudi takrat si znal ocenit, da je dobro, da si na strani športa. In to si naredil tudi za ceno, da izgubiš tebi najljubšega jadralnega prijatelja!

Verjel si, da mora zmagati šport. Verjel si, da mora prevladati razum in da v športu je šport in ne politika,....zato si  se večkrat, prevečkrat izpostavil, ker drugi niso imeli obraza, da bi se,...si ti šel naprej za ceno prijav, pritožb, tožb vse v dobri nameri za jadranje.

Ja včasih si se vtikal tudi tam, kjer ti ni bilo mesta, tam kjer mogoče nisi imel znanja pa čeprav si bil v mladih leti dober športnik in si šport razumel,......si pisal članke, komentarje. Razpravljal si .....včasih z razlogom včasih pa pač ne in vem, da si vse to počel ker nič slabega v temu nisi hotu.

Danes te ni več, tako kot ni več Zvonka, Žige,...in ko mi bo težko v jadranju , ko me bo kdo hotel prepričat v nekaj drugega se bom spomnil nate.

Franci prehitro si nas zapustil, rabili te bomo. Tebe in tvoje razmišljanje, tvoje članke, tvoje komentarje,.....

Bodi dobro in spočij se.......tam gor imaš, kar nekaj prijatelejev,....tudi jadralskih.

In želim ti, da narediš sebi in vsem drugim večno jadranje!

Kapo dol za vse, kar si naredil!


sobota, 17. december 2011

KO SI VESEL, KO DRUGIM USPE....

Vsem slovencem doma in po svetu!

Da je danes sneg pobelil Slovenijo pa še to ne celo, vemo skoraj vsi. Da počasi gredo trenirke v pozabo tudi vemo. Da se Janša in Jankovič ne znata zmenit in sta kot dva otroka v peskovniku pa čeprav ta peskovnik sploh ni njun, tudi vemo.
Mogoče tega ne vedo naši jadralci, kateri jadrajo v Avstraliji in se borijo, da prinesejo domov še kakšno vozovnico za OI. In upam, da ne vedo.
Malo kdo, pa v Sloveniji ve, da sta danes, dve punci prijadrali vozovnico za Olimpijado v jadranju v razredu 470W.

Seveda vemo jadralci :)

Jap,... dve punci, ki sta pred dobrima dvema letoma pričeli s skupnim jadranjem. Takrat, ko je obema bilo najtežje, takrat ko sta obe bili vsaka na svojem koncu.
Ena je ostala brez svoje jadralne partnerke na istem razredu in se je samo sebe iskalo in si govorilo ali je res vse na tem svetu proti njej.
Druga, ki je zalutala v drug šport po jadralskem razočaranju, kjer jo je JZS izigrala in ni videla, verjela ali lahko v jadranju sploh še kaj naredi.....pol sta zajadrali skupaj. Počasi. Previdno. Ja veliko je bilo: "ajjoj kaj  nama to treba",... in se vseno odločli, da probata jadrati, da prideta do skupnega željenega cilja in to je OI London 2012.

In danes jima je uspelo!

Ni bilo lahko! Anzi bilo je zelo težko ali mogoče celo najtežje. Ali pa jima je bilo tako težko, da ne najdem prave besede. Pa vendar sta jadrali v pravi smeri, kljub vseemu. Verjeli sta svoji zgodbi kakršnakoli je že bila.

In jaz vem, da je bila trnjeva. In trnje je ok. Boli, vendar rane se celijo in ko je vse na koncu tako kot treba postaneš močen, močnejši in trni so pozabljeni.

....veliko nas je verjelo, da Vama bo uspelo. Eni so rekli saj vam bo in gledali, drugi so rekli, saj vama bo ma bo treba scat kri, spet tretji kaj pa vem,.... ;)

Jst danes rečem punci to je to. Pomembno je, da se tega zavedaš in da zaradi tega ohraniš te občutke kolikor dolgo se le da!

Upam, da se danes, jutri veselita, napijeta,......ker pojutrišnjem treba delat naprej. Treba bo garat saj samo nič ne pride. Pride, ko si to zelo zelo želis, ko delaš,.....ko ti je najtežje in ne popustis, ko ti mečejo polena in ti greš naprej,....trnov, kopriv,...in kaj jst vem še česa ni več,....greš in gaziš do konca. Delaš ko ti je najtežje in delaš ko ti je najleše.Važno, da si odločen, da jadraš v smeri, ki si si jo začrtal,...zato, da prideš do cilja in na koncu, ko bo vse končano, je lahko veselje, lahko pa se zna zgodit, tudi to, da ne izpolniš cilja, da ostaneš spet sam,... in ne glede na vse si rečes, to je to :)
Naredu sem vse, kar je bilo v moji moči.

Danes je Vajin dan,....in malček tudi moj, ker sem ZA Vaju vesel tudi jaz!

Bravo Tina in Teja!


sreda, 14. december 2011

BACK TO THE BLOG

Pozdravljeni

Danes pa že par-krat prej sem bil pozvan za mene izredno pomembne osebe, da naj že za boga kaj napišem na Blog. Da me je lahko že sram! Da ni fer, do tistih , ki kdaj pa kdaj slučajno pridejo do mojega Bloga pa vsakič opazijo, da ni nič novega.

V bistvu res žalostno od mene :(

In me je res sram.
Iščem kakšen razlog za moje ne bloganje pa ga v bistvu ne najdem. No, vsaj pravega ne. Imel sem kao razlog, da o jadranju ne smem pisat, ker sem član SS JZS, pa da ni prav higienično, pa da ne smem pisat o politiki, ker kao se z politiko v sloveniji že prav vsak ukvarja,....

...in sem se danes :) odločil, da se vrnem nazaj na Blog. Ker je prav tako.

In počutim se dobro.

V tem letu (2011) se je marsikj dogajalo in marsikaj zgodilo. In dobro je to, da leto še ni končano.

Še vedno sem v Sailing Point-u http://www.facebook.com/#!/pages/Sailing-Point/148913795135709 ......Bil sem v Miamiju kot trener 470,... pol smo sestavli novo ekipo na RC44-Team Nika,.... se vedno imamo dve JZS, pa dva predsednika JZS,....pa na Krnskem jezeru sem bil,.... nekaj lepih poletov sem opravil,.... trenutno se ukvarjam z novo blagovno znamko http://www.sailracing.com/,..... z Jeno smo spet bili drugi na Barcolani, .....z Mothom sem taknu 27knt,...zmagali smo na ACY match race v Splitu,...... z ERT in Elan 350RP http://www.facebook.com/Elanracingteam  jadramo in se veselimo.

Padla je vlada in v sloveniji so (spet) v modi trenirke, evro v evropi peša, grčija kleca,....

.....ja in moja hčerka raste in je leto starejsa od lani. Zdaj jih ima 5 in drugo leto bo 6 let. A ni to lepo,....

Aja pa krajše smučke sem si vzel, upam da bo ok, da mi ne bo treba na telemark ;)

Ja leto je na okoli in zime ni od nikoder.

Ko sem bil pred tedni na obisku SailRacing-a v Goteborgu (šve) sem spoznal Skip Novak-a. Fant, gospod z neverjetnimi zgodbami. Prejadral je svet na Volvotih,,...danes pa se ukvarja z odpravami na Antartiko. Neverjetne zgodbe od tam dol. Pravi da se Antartika spreminja, da je leda vsak dan manj in da kdaj pa kdaj celo dežuje. Žalostno.
Poglejte si povezavo http://www.pelagic.co.uk/ Skip Novak-a in verjamem, da Vam bom polepšal dan :) Poglejte ne bo vam žal.
In če koga zanima naj se mi javi ga lahko povežem s Skipom :)

Naši jadralci jadrajo v Perthu. Sam s prvim delom tekmovanj nisem zadovoljen (itak a je Čopi sploh kdaj zadovoljen?). Mogoce, so eni dali vse od sebe in so na rezultatih tam, kjer jim je trenutno mesto. Celo pravijo, da so šli tam dol delat le norme za OI. Če so šli naši najboljši delat le norme pol se je za vprašat če je res vse ok!!

Drugi se še borijo. Vsaj upam, da se borijo. Upam in želim jim vse najboljše. Vendar brez dela ni rezultatov, sami ne pridejo, nikoli,...

Tako led sem prebil. Pa čeprav je zunaj (Portorož) 12C = 53,6F je bil ta led zelo debel ;)

Kmalu, pa res kmalu spet.

Tomaž Čopi